Šoferka

Šoferkin dnevnik

Ker skoraj vedno peljem potnike na ogled glavnih znamenitosti države, kraja, tokrat temu ni tako. Imela sem super skupinico, ki so si zaželeli adrenalina. Šli smo raftat! 😊😊 In to kar 800 kilometrov stran od doma! 😊 Res je, da imamo v Sloveniji dobro izbiro za raftat, vendar smo se odpravili v Fočo, v Bih. 

 

Startali smo v zgodnjih jutranjih urah in upali na čim manjšo gnečo na mejnih prehodih in na cesti. Po Sloveniji in Hrvaški smo se vozili po avtocesti, tako da smo kar hitro prispeli do Slavonskega broda. Tam smo prečkali mejo med Hrvaško in Bih. Malo smo se načakali, vendar ni bilo pretirane gneče. Pot smo nato nadaljevali po navadni in lepi cesti, bolj počasi zaradi velikega števila radarskih kontrol in policajev za vogalom. 😉

 

Ko nastopi čas kosila se je seveda obvezno treba ustavit nekje kjer imajo čevapčiče in meso na žaru ( zame zelenjavo,seveda 😊 ). Po priporočilu enega izmed potnikov smo se ustavili v Etnu selu              ( ~40km od maje). Po hitri postrežbi in dobri hrani smo se odpravili dalje.

Etno selo

Pot smo nadaljevali po regionalni cesti, v Zenici pa smo se priključili na avtocesto do Sarajeva. Od tam smo imeli še dobrih 150km do cilja. Sliši se malo, a smo rabili kar precej časa. Cesta je bila polna ovinkov, vzpenjanja in spuščanja, zanimivih in temnih tunelov skozi skale in seveda, nasproti so nam prišle tudi krave, sredina ceste pa je bila odlično počivališče za ovce 😊. V večernih urah smo nato končno prispeli do cilja, do našega kampa, rafting centra Drina - Tara. Sledilo je razpakiranje in odlična bosanska večerja. 

Zbudili smo se v toplo in sončno jutro, odličen dan za raftanje. Po dobrem zajtrku smo dobili opremo za raftanje; neoprensko obleko, rešilni jopič in čelado. Ko smo bili pripravljeni, nas je pričakal vodič in nas s kombijem odpeljal do začetne točke. Tam smo se vkrcali v raft. V raftu nas je bilo 8, na vsaki strani po 4je. Reka je bila precej visoka saj je veliko dni deževalo. Bilo je polno brzic, voda pa precej deroča. Raftala sem prvič, in sem bila kar v dilemi kako bo. Vendar priporočam, ker je bilo 🔝😊. Vendar ne potrebujete hoditi toliko daleč, je Soča bližja 😊. 

 

Po raftanju smo imeli kosilo in popoldanski počitek. Meni je družbo delal eden izmed kužkov, ki imajo svoj dom v kampu in kot vedno dobra knjiga 😊. 

Naslednji dan smo po zajtrku počasi startali proti domu. Čakala nas je dolgaaaa pot domov. Spet smo imeli srečo in smo čez oba mejna prehoda hitro prišli in tudi na cestah ni bilo posebnosti.

 

Če še ne veste kam na dopust, bi bila to ena boljših opcij, vendar z obveznim postankom v Mostarju ali Sarajevu. Nam je na žalost zmanjkalo časa za obisk. Če pa se odpravljate kot skupina in potrebujete prevoz, nas kontaktirajte in vas z veseljem odpeljemo 😊