Šoferka

Šoferkin dnevnik

Mesto, ki očara. Mesto, ki začara. Mesto, ki ne razočara.

 

S temi besedami lahko na hitro in dovolj jasno opišem Bamberg, mesto na Bavarskem. Ko sem o njem brala na internetu, se mi je zdelo, da malo pretiravajo, a temu ni tako. Mesto obkrožajo prelepe hiške, ozke uličice, ljubke kavarne, mesto ima celo svoje male Beneteke.  

Pa začnimo na začetku... Dan se zgodaj išče tako, da smo v zgodnjih jutranjih urah krenili proti cilju. Iz Cerkna nas je pot vodila proti Kranju, Jesenicam, skozi tunel Karavanke, proti Salzburgu, tam smo prečkali mejo in že smo bili v Nemčiji. Od tam pa mimo Munchena, do Nurnberga proti naši zadnji točki, Bambergu. Pot nas je vodila po avtocesti, kjer smo imeli kar nekaj zastojev zaradi del in prometnih nesreč, ko si enkrat v zastoju ne moreš naredit nič 🙃.   Za pot smo potrebovali okrog 9 ur, z dvema kratki postankoma. Smo pa tokrat šli s kombijem in smo lahko malo hitreje vozili, kjer se je to dalo 😀. 

Potniki so imeli namestitev v centru mesta, sama pa sem bila nastanjena par minut stran, v obrobju mesta. Meni je to zelo ustrezalo, saj imam rada mir in tišino. Do centra sem jo mahnila vedno peš, saj je pot vodila skozi lepo urejen park. V naravi in pod sencami dreves, je vročina " mala malca" 🙃. Tako kot doma, smo tudi gor imeli vročinski val, temperature čez dan so se gibale okoli 37* ali še celo kaj več. Mestno kopališče mimo katerega sem hodila, se je že dopoldan začelo polniti. Se pa domačini ohladijo kar v rečnem kanalu. Meni se sicer voda ni zdela mikavna za kopat in  je bila videt kar deroče tako, da sem se ohladila v senci. 

 

Ker sem imela en dan bolj kot ne prost, sem ga izkoristila za raziskovanje mesta. Po zajtrku sem se odpravila na lov za kavo 🤪.  Nekateri lokali odpirajo vrata že zjutraj, a večina lokalov v centru se odpira po 9 ali 9.30 uri tako, da sem izkoristila še sveže temperature in se sprehodila po centru. Ulice te res kar začarajo. Izgubiti se skoraj ne moreš, saj so ulice prepletene med seboj in vedno prideš na kakšno poznano točko. 

Najprej sem se sprehodila do Bambergške katedrale. Je res mogočna in veličastna za videt. Nato sem se sprehodila čez most in skozi Altes Rathaus v center mesta. Kot sem že omenila, ima mesto svoje male Benetke. In s tega mostu se jih da lepo videti. Veličastne male hiše stojijo na kolih v rečnem kanalu. 

Na glavni ulici v centru je bilo zelooo živahno. Ulice s(m)o napolnili turisti, šolarji ( na bavarskem so imeli zadnji teden pouka), pa tudi kar nekaj domačinov si lahko videl. Ulico obdajajo trgovine s spominki, priznane modne trgovine in trgovine, ki jih vidimo v slovenskih nakupovalnih središčih. Sveže sadje in zelenjavo pa si lahko kupil na tržnici. Sama sem si privoščila kavico in surfanje po netu 😀.  

 

Po kosilu nas je čakala vožnja s turistično ladjo po rečnem kanalu. Podobno je bilo vožnji po Ljubljanici 😀. Startali smo v centru  mesta in se peljali po kanalu Linker Regnitzarm. Iz tega rečnega kanala smo se spustili v Regnitz, glavni kanal. To je bilo zelo zanimivo, saj je mogla ladja zapluti v neko zapornico, kjer se je nivo vode spustil in smo lahko zapluli v ta kanal, ko smo se pa vračali, se je pa nivo vode dvignil. 

Pokazali so nam skladišča, podobno kot lahko vidimo v naši luki Koper. Reka je kar hitra in globoka. 

Vožnja je bila zelo zanimiva, saj smo si ogledali mesto še iz druge perspektive. Edino malo vroče je bilo 🙃. 

Po večerji sem šla še en điro skozi center. Da sem pregnala vročino, sedm si naročila sladoled 😀. In to resss dober sladoled v sladoledarni v centru mesta. Imena si nisem zapomnila, samo glejte kje je gužva in boste sigurno na pravem mestu 😀.

Od tam sem jo ubrala po eni izmed mnogih poti do mojega hotela. Seveda je vodila ob enem izmed rečnih kanalov, kjer so postavljali stojnice za, vsaj zdi se mi tako, festival piva 😀. 

Napočil je dan odhoda proti domu. Po zajtrku smo naložili prtljago, se odpeljali proti parku divjih živali. Tam smo si ogledali srne in jelene, ter nekaj domačih živali, imeli piknik in krenili dalje. Tokrat smo se odločili, da se izognemo avtocesti tako, da smo Nemčijo prevozili po zelo luštnih lokalnih poteh, pred avstrijsko mejo pa smo se priključili nazaj na avtocesto in po isti poti nazaj, Domov smo prišli v poznih večernih urah, prijetno utrujeni in polni novih vtisov.

Če se boste kdaj potepali bo Bavarski, nikakor ne smete izpustiti tega prelepega mesta. Obiščite ga in si privoščite kavico v miru :). 

 

P. S. Na svoj račun pa menda najbolj pridejo prav pivoljubci. Ponujajo dimljeno pivo in sladico z dodatkom piva. Sama tega nisem preizkusla, saj nisem ljubiteljica piva. Sigurno pa pride komu prav ta podatek 😊. 

Do naslednjič, ko se posvetim slovenskemu biseru

Don`t listen to what they say. Go see!

Patricia