Šoferka

Šoferkin dnevnik

Ko imaš po dolgem času dela prosto nedeljo, seveda ne ostaneš doma ampak šibaš na izlet. Kot šoferka sem najrajši za volanom tako, da mi ni problema se vozit par urc do cilja. Na željo mame, ki še ni videla Dolomitov in si je to zelo želela, sva naredili plan in šibali na obisk do prijateljice, ki je preživljala svoj dopust blizu Cortine.

 

Ker je do dol kar nekaj ur vožnje, je bilo treba tudi na nedeljo nastavit budilko in vstat zeloo zgodaj. 😀 Pot naju je vodila skozi Tolmin do Kobarida, kjer sva si privoščile kavico, nadaljevali sva skozi Čedad do Udin in nato na avtocesto proti Tolmeču. Nadaljevali sva proti Ampezzu, do Forni di Sopra in nato čez prelaz Mauria v dolino Cadore do Cortine di Ampezzo. Tam smo se dobile s prijateljico, spile kavo in dodelale plan. 😀 Gore so naju spremljale dobršen del poti in moja mami je bila totalno fascinirana. 😀 So pa imele megleno kapico in sem upala, da jo do popoldan izgubijo, žal jo niso. Vendar smo vseeno preživele lep dan in si spočile očke v prelepi naravi.

Smo se odločile, da bomo preživele nedeljo bolj na izi, kar se opazi tudi na moji nič kaj pohodni opremi. 😊Sončno in toplo jesensko vreme se nam je zdelo idealno, da se malo pomartinčkamo nekje tako, da smo se najprej zapeljale do jezera Misurina. Tam smo se malo sprehodile, si ogledale okolico in seveda slikale.

Pot smo nadaljevale po gorski cesti do parkirišča pod Tremi vrhovi ( Tre Cime). Osvajanju vrhov sva se z Andrejo za ta dan odpovedali tako, da smo naredile en kratek sprehod do cerkvice in koče. 🙃 Ljudi je bilo zelo veliko, kljub temu, da ni več višek sezone. Vreme smo imele kar solidno, razgled je bil rahlo meglen, vendar smo vseeno uživale.

 

Ko smo se naužile svežega zraku, smo se odpeljale nazaj v dolino do jezera. Tam smo si privoščile kosilo, ker smo bile v Italiji, ki je znana po pici, se kaj veliko nismo odločale kaj bi jedle. 😀

Pred odhodom domov smo si na hitro ogledale še center v Cortini, nato pa smo šle vsaka svojo pot.  Andreja nazaj v njen kraljevski apartma, midve z mami pa proti domu. Čakala naju je kar dolga pot in sva domov prispele v poznih večernih urah.

Polni vtisov in lepih spominov, sva se odpravili spat. Naslednjič se podava v Dolomite za več dni, sama pa imam namen obiskati Dolomiti z mojim jeklenim konjičkom. Upam, da že drugo leto.

Hike more, worry less.

Patricia