Šoferka

Šoferkin dnevnik

Letos so bili praznični dnevi prekrasni, obsijani s soncem in s precej pomladnimi temperaturami. Za zadnji letošnji podvig, sem si zaželela osvojiti Kompotelo. Zakaj? Ker se višina gore sklada z letnico mojega rojstva. 😀

Ker pa si vedno popestriva dan v gričih, sploh po precej neprespani noči, je vse skupaj potekalo nekako takole...

Startali sva sredi dopoldneva, seveda najprej z obvezno  kavico, nato pa šibale proti Krvavcu, kjer sva parkirali. Nato pa skok v gojzarje in gasaaaa. 

Trasa je bila sledeča: 

Planina Jezerca - Planina Koren - Kompotela - Vrh Korena - čez Ježa na Zvoh- planina Jezerca.

Kot sem že omenila, je bil najin prvotni plan Kompotela, vse ostalo je bonus. 😀 

 

Do Kompotele je pot dokaj nezahtevna, rahlo se vzpenja in spušča, ni prezahtevno. 😎 Pot je bila na začetku kopna, ko pa sva prišli na sneg, je bilo pa vse zgaženo, proti vrhu pa je bil strjen in se ni ugrezal. Ljudi na poti je bilo ravno prav, na vrhu sva pa sami uživali v razgledu. Derez za gor  nisva potrebovali, za dol sva si jih pa raje nadeli, za vsak slučaj. 

Vedno srčki, ni važno kje sem.

Vrh Korena je bil tako za sproti... Domenili sva se, da greva krožno in obiščeva še Veliki Zvoh. No, tale del je bil pa precej zanimiv in adrenalinsko obarvan. Bilo je nekaj plezanja po zajlah, hoje po robu in mojega boja pred strahom z višino. 🤪 Ja, z leti sem očitno dobila neko preganjavico in se mal borim sama s sabo, ko grem kam višje. Ampak vse za užitek in neprecenljiv razgled, se splača.

No na Zvohu sva dočakali sončni zahod, nazdravili z zdravilno kapljico in se podali v dolino.  

Dan sva zaključili s pojedino in se prijetno utrujeni odpravili vsaka proti svojemu domu in postelji. 🤪 

Podpišem za take praznike, naj trajajo. 

All good things are wild and free.

Patricia