Šoferka

Šoferkin dnevnik

Ko ti življenje ponudi limone, jih vzemi, močno stisni in iz njih naredi najboljšo limonado ( ali pa vzemi tekilo in sol in zažuraj do konca 😀 ). Nekako se moje letošnje poletje precej vrti okoli tega pregovora. Zaradi situacije s korono imam precej prostega časa, ker imam to smolo, da imam službo, ki zaradi te situacije precej trpi. Je pa zato toliko bolj vesela moja yamahca 😎 .

 

Zadnji vikend julija je bil vrhunski! Že nekaj časa sem razmišljala, da bi prevozila Slovenijo z motorjem in zdaj mi je to končno uspelo. Tako pa je vse skupaj izgledalo...

V petek zjutraj sem startala v smeri Tolmina, kjer je padla prva kavica za energijo in moč, saj so me čakali ovinki čez Vršič. Glede na to, da je bil petek in precej zgodnja, je bila čez prelaz že precejšna gneča, turistov s počitniškimi prikolicami se je kar trlo, bilo pa je tudi malo morje kolesarjev , ki so izkoristili jutranjo temperaturo.

Iz Kranjske gore je sledila pot do Kranja, Kamnika, do prelaza Črnivec v Gornji Grad, do Mozirja in naprej do Šoštanja, Črne na Koroškem, Dravograda ( kratka pauza, saj je bilo povsod naokrog vse črno in smo čakali, da gre nevihta mimo) do Maribora, ki je bil cilj za prvi dan. Za popoln zaključek dneva pa še prekrasen sončni zahod v srcu med vinogradi. Večerja, spanje in pripravljena budilka za naslednji dan. 🙃

Sobotno jutro je bilo sončno in ravno pravšnjih temperatur za vožnjo. Start 6.30 malo naokoli proti Lendavi na stolp Vinarium. Ceste prazne, rahlo mokre od krajevnih neviht, ki so divjale ponoči tako, da je vožnja potekala kar hitro. Iz stolpa imamo odličen razgled daleč naokrog. Ker smo se že potikali po lendavskih koncih, je bil obisk Lindauringa obvezen postanek. Dirkališče je imel en dirkač popolnoma zase...🙃

Od tam naprej na Ptuj in ptujski grad, v Slovensko Bistrico do Gamsa na kavo, na Otočec pogledat, če je kakšna poroka, do Novega Mesta na kavo, do Metlike na letalo in čez Črnomelj v Kočevje, kjer je bil cilj za drugi dan. V planu sem imela prespati nekje bolj ob meji, ampak nisem dobila nič za prespat.

Anyway, moram pohvaliti hostel Bearlog v centru Kočevja - zelooo prijazno osebje, odlične postelje in zajtrk z lokalnimi izdelki.

Nedeljsko jutro je bilo oblačno, nič kaj optimistično vremensko razpoloženo. Startala sem malo pred 8 zjutraj proti Blokam, na poti imela prvo prijetno osvežitev :). Na gradu Snežnik imela prvi postanek in prebudila ljudi, ki so tam šotorili... Od tam sem se podala na Mašun po prijetni makadamski cesti. Upala sem, da bo makadama za kakšen kilometer, ampak ga kar ni hotelo biti konec. 😀 20 km makadamske poti skozi gozd🤪, nobene gneče ali policajev, ozirala pa sem se za medvedi in begunci in upala, da ne srečam nobenga od njih. 😀 Preden sem prišla na Mašun, sem dočakala drugo prijetno osvežitev, v gostišču Mašun pa super kavico.

Od tam me je pot vodila do Pivke, proti Ilirski Bistrici, do Vremskega Britofa, Divače, Sežane, Sela na Krasu in Kostanjevice na Krasu, do Nove Gorice, Solkana na Goriška Brda in od tam do Tolmina in proti domov. Start iz Tolmina je bil moker, pralo me je celo pot do doma tako, da sem sproti očistila in sprala mušice z ledra in motorja.

Izkupiček vikenda: 1130 kilometrov, 65l in evrov bencina, 40e izkoriščenega vaučerja ( 20e osebo/noč), 7e/ osebo vstopnina za Vinarium, ostali stroški cca 30e, če pridej po pošti še kakšno ljubezensko pismo, pa dopišem zraven. 🤭

 

Plan za naslednji mototrip pa obdelat Slovenijo po regijah, vsak vikend v drugi regiji. Oziroma najprej Dolomiti in Jadranka, preden zaprejo meje. Tko da, poletje, ti kar trajaj! 🤪

 

Za konec: vikend temperature so bile mogoče za kakšno stopinjo previsoke, savna v ledru gratis, ampak se je izplačalo. Yamahca se je kar obnesla, saj mi rit še ni odpadla. Očitno sem kar pridobila na moji moto kondiciji letos. 🤪 Edino kakšnega kufrčka se nebi branila, saj je nahrbtnik kar breme za nosit cel dan. Če potegnem črto, pa je bil tole vikend kot se šika. 😀

To live is the rarest thing in the world. Most people exist, that is all. -Oscar Wilde

Patricia